Intervju: Ines Ermenc

Ines Ermenc je dolgoletna in stalna članica Ženskega nogometnega kluba Celje. Prvo tekmo za grofice je odigrala novembra 2017, mesec dni kasneje se je podpisala pod prvi zadetek v celjanskem dresu. Pri 16 letih se je z družino preselila na Nizozemsko, kjer je dve leti branila barve ZVV Den Haaga – v drugem letu se je pridružila prvi ekipi z nekdanjim nizozemskim selektorjem, ki je po njenih besedah tisti, ki je oblikoval njen današnji stil igre. Na tujem je bila v obeh sezonah izbrana za najboljšo šolsko igralko velikega nogometa, s katero je imela priložnost potovati po vsej Evropi. Po vrnitvi v Slovenijo se je takoj izkazala kot ena najobetavnejših igralk v ligi. Danes pa kljub zgolj 23 letom velja za eno najbolj izkušenih reprezentantk, dobre nastope pa je kronala tudi z 10 zadetki v dresu s slovenskim grbom.

Dvojna krona nagrada za trud

Ines Ermenc odlikuje izvrstna tehnika v igri 1:1, predvsem pa jo v ženski futsal ligi poznamo po natančnih in neubranljivih strelih z razdalje. Njena učinkovitost v igri je nagrada za ves trud in čas, ki ga vlaga v futsal, kar močno celjansko zasedbo popelje bližje mnogim zmagam. Sezona 2024/25 je za ŽNK Celje z Ermenčevo najbolj uspešna sezona doslej. Po prvem porazu proti Slovenskim Goricam, drugi neuvrstitvi v finale ter drugem porazu proti ekipi Košane, jim je v četrti epizodi ženskega futsal pokala le uspelo dvigniti pokal, ko so v Podčetrtku s 5:1 premagale vrhniško zasedbo. Po izjemni finalni seriji, kjer jim je bila velik trn v peti ravno ekipa Košane, so vselej slavile tudi naslov državnih prvakinj. »Dvojna krona je nekaj posebnega. Je nagrada vsem nam za vložen trud, težke treninge in pa potrditev da delamo v pravi smeri,« pove Ines.

Tretja zlata žoga

Celjanka je ena od petih prejemnic zlate žoge – nagrade, ki se podeljuje od leta 2015. Za aktualno nagrado najboljše igralke leta 2024 je bila Ines nominirana poleg Anje Žvokelj, Anje Ložar, Tine Jesenovec in Maše Novak. »Nominacije sem bila zelo vesela, saj so bile poleg mene izbrane tudi štiri vrhunske igralke, ki so skozi celotno leto prikazovale dobro igro. Ob razglasitvi sem bila prijetno presenečena, a sem morala hitro preusmeriti fokus na finalno tekmo pokala, ki nas je še čakala. Zato sem se zlate žoge zares lahko veselila šele po zaključku tekme ko smo skupaj proslavljali tudi osvojitev pokala. Ta nagrada mi pomeni veliko. Je potrditev, da delam v pravi smeri, in mi hkrati daje dodatno motivacijo, da vztrajam in se še naprej trudim izboljševati svojo igro.« Ines Ermenc je zlato žogo prejela že tretjič od leta 2021.

Želje, cilji in pričakovanja

Največ zlatih žog v ženski konkurenci je prejela Tanja Vrabel, ki je priznanje prejela 4-krat zaporedoma od leta 2016. Vrablova je po razpadu ekipe Slovenskih Goric oblekla dres Celja in igrala ob boku letošnje najboljše igralke. Ines je le z lovoriko manj precej blizu izenačitve uspeha svoje soigralke. »Zlata žoga zame ni cilj, temveč nagrada za ves trud in delo, ki ga vlagam v vsak trening in tekmo. Tanja Vrabel je resnično legenda futsala, zato sem res vesela, da sem lahko v tej sezoni igrala ob njej in se učila od nje. Če bi se do konca kariere uspela izenačiti z njenim številom lovorik, bi bila to zame velika čast,« o najpomembnejši individualni nagradi razmišlja Celjanka, ki si v naslednji sezoni želi ponoviti osvojitev dvojne krone. »Zavedam se, da bo konkurenca drugo leto še močnejša,« še doda Ines, ki si želi z ekipo osvojiti tudi zagrebški Winter Cup, kjer jim še ni uspelo zmagati na finalni tekmi. Vse to želi početi z miselnostjo, da v igri uživa in po svojih najboljših močeh pomaga ekipi do skupnih uspehov.

Po stopinjah Ermenčeve

Ines je študentka zaključnega letnika farmacije, zato čas za treninge pride šele popoldne. Trikrat tedensko so Celjanke zbrane na skupinskem treningu, po zmožnostih do dva treninga oddela individualno. Vikend je čas za tekme in sprostitev. Sicer nekdanja športna plezalka še vedno rada seže po plezalnih čevljih, ko ji le čas dopušča, na lep sončni dan se rada odpravi v hribe. Pred futsal tekmo ima svojo posebno rutino: ne gre brez glasbe, dobre družbe soigralk in žvečilnega gumija. Po koncu sezone je čas za počitek, odhod na morje, festivale in potovanja, a se vendarle enkrat tedensko dobivajo s soigralkami za sproščeno rekreacijo. Pred novim štartom skupinskih treningov bo Ines posvetila pozornost telesni pripravi ter izboljšanju svoje levice. Starim in mladim igralkam futsala svetuje, naj trenirajo vztrajno in z užitkom. Pred treningom in tekmo se sama bodri z besedami »Sam uživi!«

Ekipa in vzorniki

Celjanke v zadnjih letih veljajo za najbolj stabilno in kakovostno ekipo v državnem prvenstvu. Vodi jo aktualni selektor ženske reprezentance Drago Adamič. Ines meni, da ji ma pri njenem rezultatu ekipa veliko vlogo. V slabših trenutkih jo psihološko dvignejo in ne vprašljivo skrbijo za dobro vzdušje na tekmah in treningih. »Veliko časa preživimo skupaj tudi izven igrišča, kar se pozna pri naši povezanosti. Vzdušje v ekipi je sproščeno, znamo se pošaliti, a hkrati biti resne, ko je to potrebno. Res sem hvaležna prav vsaki soigralki in seveda trenerju za ves trud, energijo in dobro vzdušje, ki ga prinašajo v klub,« svojo ekipo pohvali druga najboljša strelka letošnje savinjske zasedbe.

Ines pohvali tudi prizadevnost, trud in talent drugih igralk v ženski ligi. Vidi, da se kvaliteta dviguje. Veliko je mladih igralk, ki se bodo z vztrajnostjo razvile v kvalitetne igralke. Posebno izpostavi reprezentančno kolegico Dašo Dolenšek, za katero meni, da je izstopala tako s številom zadetkov, kot tudi kvalitetno igro v napadu in obrambi. Svoj navdih med nogometaših vidi pri Lionelu Messiju, ki jo navdušuje s svojo tehniko, miselnostjo in pregledom nad igro. Najbolj impresivna nogometašica pa je zgolj dva meseca starejša Britanka Lauren James z izvrstno kontrolo nad žogo.

Najboljše poteze

Ines Ermenc si upravičeno zasluži naslov najboljše igralke leta 2024. S številnimi zadetki in asistencami se je izkazala za najbolj kakovostno v ženski članski konkurenci. Misli strni z razmišljanjem o minuli sezoni. »Seveda ni šlo brez težkih trenutkov in slabših tekem, a pomembno je, da se znaš po padcih pobrati. Najbolj mi bo ostala v spominu zmaga v pokalu, ki smo jo čakale tri leta, pa tudi kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Moldaviji, kjer smo igrale proti zelo kakovostnim ekipam. Osebno mi več pomenijo asistence kot goli, zato bi izpostavila asistenco proti Angliji, ki je prispevala k zmagi. Če pa moram izbrati gol, bi izpostavila zadetek proti Moldaviji.« Zadetka si lahko ogledate spodaj.

Ines upa, da se bo ženski futsal v prihodnjih letih še naprej razvijal in pridobival na prepoznavnosti. Intervju zaključi z lepimi besedami: »Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem igralkam, trenerjem in klubskim vodstvom, ker vlagamo svoj trud in čas v ta šport. Vsak od nas prispeva kamenček v mozaik prihodnosti ženskega futsala.«