Intervju: Ana Hostnik

Kot prve so letošnjo sezono ženske futsal lige zaključile Trzinke. V končnico se prebije 6 najboljših, sedmo uvrščeni ekipi brez točk letos to žal ni uspelo. Za mlado ekipo je že dva meseca tekmovalnega premora. Po odhodu Dimičeve, je vlogo kapetanke prevzela 21-letna Dolenjka, izkušena nogometašica Ana Hostnik, ki nam je zaupala svoja razmišljanja o trenutnem dogajanju v okolici prestolnice.

Ana prihaja iz Trebnjega, kjer je svojo nogometno pot pričela po očetovem navdihu, ki jo je priključil trebanjski deški ekipi. Med fantovsko zasedbo je vztrajala vse do ustanovitve dekliške ekipe, kmalu pa je zaigrala tudi v dresu Olimpije. Po končani srednji šoli se je odločila za nogometni premor, toda kmalu so jo na parket privabile tedanje igralke Futsal kluba Novo mesto, s katerimi je sezono 2023/24 igrala v Dobrepolju, letošnjo sezono pa v nekoliko prenovljeni zasedbi v Trzinu.

Hostnikova kljub rezultatsko slabi sezoni v svoji ekipi vidi veliko pozitivnega. »Kot ekipa smo veliko pridobile in imele veliko priložnosti za učenje,« pove Ana, ki izpostavi, da se je bilo potrebno prilagoditi novemu okolju, predvsem pa novim igralkam. »V ključnih trenutkih tekem smo imele premalo samozavesti. Težave so v zbranosti v obrambi in nismo uigrane,« je kritična do svoje ekipe, a takoj pohvali borbenost, pozitivno energijo ekipe ter njeno željo po napredku. »Pogrešam avtomatizme in uigranost lanske ekipe, toda je svežina in zagnanost novih igralk dobra osnova za dolgoročno delo.« Ana verjame, da v naslednji sezoni lahko prikažejo več z dvigom telesne in taktične pripravljenosti, upa pa tudi na priključitev kakšne nove igralke.

V Trzinu imajo odlične pogoje za delo. Nova dvorana je bila postavljena pred manj kot enim letom, s slavnostno otvoritvijo v mesecu septembru. Toda prostor za treninge ni vse, kar ekipa potrebuje za kakovostno delo. Trzinska kapetanka prizna, da so imele tekom sezone težave s številom igralk, kar je vplivalo na kvaliteto treningov in tudi same igre. Septembra niso več računale na poškodovano Lauro Škvorc, dva meseca kasneje je poškodbo kolena staknila še Julia Verhovec. Veliko deklet je več pozornosti posvetilo šolskim obveznostim, kar je privedlo do velikega upada števila igralk tako na treningih, kot tekmah. Ne glede na vse, Ana veselo prizna, da v Trzinu še vedno trenirajo, misli pa so že usmerjene v naslednjo sezono. Ker ni več tekmovalnega pritiska, so treningi bolj sproščeni, a usmerjeni v individualne izboljšave in dvig splošne kondicijske priprave. »Veliko je poudarka na krepitvi ekipnega duha,« doda Ana.

Počasi se končuje tudi končnica ženske futsal lige, kjer Celjanke proti Košani vodijo z 2:1 v zmagah. S koncem sezone pa bo to tudi čas za ostale klube in igralke, da razmislijo o prihodnji sezoni. Hostnikova priznava, da bodo poleg lastnega napredka potrebovale tudi kakšno izkušeno okrepitev. »Naslednje leto si želim več stabilnosti v igri ter hitrejši tempo,« pove. Predvsem si želi »discipliniranih igralk, ki bodo redno prisotne na treningih, kar bo celostno dvignilo ekipo tako na igrišču, kot tudi izven njega.« Idealen scenarij za prihajajočo sezono je torej priključitev dodatnih moči, realno pa pričakuje, da se bodo izkušnje iz letošnje sezone prenesle na naslednjo in bodo z obstoječo ekipo naredile korak bližje konkurenčnosti v ligi.

Ana je ponosna na dejstvo da ji ženski futsal nudi možnost za igralski in osebnostni napredek. Veliko ji pomeni zaupanje ekipe ob predaji kapetanskega traku, kar je hkrati tudi precejšnja odgovornost, saj mora biti ekipi dober zgled, jih motivirati in spodbujati. Upa, da ji bo vloga vlila dodatne samozavesti in odločnosti. Kratko se pogovoriva tudi o ženski futsal ligi. Ana si želi, da bi se ligi priključila kakšna nova ekipa, kar bi dodatno zvišalo potencial, ki ga nosi. »Pogrešam več sistemske podpore, organiziranosti in predvsem promocije, ki bi šport približala širši javnosti. Vseeno pa globoko cenim trud posameznikov in posameznic, ki kljub omejenim pogojem vztrajajo in gradijo temelje,« z močno mislijo svoje mnenje izpostavi študentka fizioterapije. Verjame, da lahko s skupno vizijo dosežemo več posluha in boljše pogoje.

Skrajno misel starejša od sester Hostnik posveti svoji ekipi. »Punce, ponosna sem na nas, ker kljub težkim trenutkom nismo odnehale. Imamo dobro osnovo, povezane smo in verjamem, da bomo skupaj postale še močnejše. Ključno je, da si še naprej zaupamo, redno treniramo in verjamemo, da zmoremo več – ker res lahko!«

Foto: Marin Sušić